Že pred 2. Svetovno vojno se je uvrščal med najznamenitejše slovenske kiparje, od leta 1950 dalje pa je tudi poučeval na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. V dobrih 23 letih svojega umetniškega udejstvovanja je Karel Putrich izdelal obsežno kiparsko zbirko, ki predstavlja vsoto velikih duševnih in tudi nemajhnega telesnega napora.
1. Prosto stoječe kiparstvo.
2. Veliki javni spomeniki, ki so vezani na arhitekturo ali pa sestavljajo sami skoraj arhitektonski spomenik.
3. Portreti.
Toda potrebno je vedeti, da so dela iz posameznih skupin nastajala vzporedno. Pogosto so se dopolnjevala in celo tedaj, ko je eno delo, na primer: veliki javni spomenik, umetnika zavzelo za daljšo dobo, je v prostem času še vedno delal male plastike, in kadar jih ni, je bilo v spomeniku, ki ga je oblikoval, združeno vse: figura, portret, mala plastika. V tem programu pa niso bile umetnikove simpatije enako porazdeljene in je program bolj odraz naših razmer kot njegovih želja.
